Že v osnovni šoli sem imela sošolko, ki je imela malo večji nos. Kasneje sva postali prijateljici in dobro vem, kako jo je to motilo. Včasih so jo tudi drugi zafrkavali, tako da lahko rečem, da ji ni bilo lahko. Potem po osnovni šoli pa sva šli vsaka svojo pot. Nisva se videli kar nekaj let. Potem pa je prišel dan, ko sva se videli v nakupovalnem centru. Ona je mene prepoznala takoj, jaz pa sem rabila nekaj časa, kajti operacija nosu ji je spremenila obraz. Potem sem le videla, da je to ona. Kako zelo sem je bila vesela. Seveda nisem mogla skrivati navdušenja, kako je lepa sedaj, ko ima čisto drugačen nos. 

Bila sem odkrita in ji to tudi rekla. Videla sem njeno olajšanje in srečo. Povabila me je na kavo, da mi pove svojo zgodbo. Tako mi je povedala, kako je prišlo do tega, da se je odločila za operacijo nosu. Bila je vedno bolj zaprta in nesrečna. Tako je to opazila njena mama in začela iskati rešitve. En dan ji je rekla, da bosta šli do esteckega kirurga, ki ji bo pogledal nos. To pa je bil trenutek, ko je bila operacija nosu čisto blizu. Takrat je bil pregled uspešen in šla je poseg. Povedala mi je, da to ni tako lahko in da se zaveda, da je imela prednost, ker je bila mlada. Kar nekaj težkih dni je bilo po tem posegu. 

Ko sem jo gledala, sem dobesedno videla, kako ji je operacija nosu spremenila življenje. To je bila čisto druga oseba. Njen obraz je bil lep. Posebej pa me je očarala z njeno energijo. Bila je nasmejana, samozavestna, kar v osnovni šoli ni bila. Nisem mogla verjeti, kako ti lahko ena stvar spremeni življenje. Tudi ona je povedala, kako zelo je hvaležna mamici, da ji je to omogočila. Operacija nosu je bila zanjo nov začetek.