Pri vsakem zdravniškem pregledu me zdravnik vpraša ali je v družini prisotna sladkorna bolezen. Meni vedno odvečna vprašanja, ki jih nikdar nisem razumel.
Vse do danes, ko sem krepko že prestopil mejo petdesetih in je sladkorna bolezen že skoraj obvezna. Pa se še vedno nekako uspešno branim pred povišanim krvnim sladkorjem, ki je poleg genetskih povezav zelo resen pokazatelj, da je prisotna sladkorna bolezen. Je pa zazvonil alarm ob zadnjem zdravniškem pregledu, ki je pokazal vrednost krvnega sladkorja malo nad mejo dovoljene vrednosti. To še ne pomeni, da je sladkorna bolezen že prisotna, zato mi je osebni zdravnik podal majhno knjižico kjer je dokaj podrobno in predvsem laično razloženo kaj sladkorna bolezen sploh in kako nastane. Zvečer se udobno namestim v naslanjač v dnevni sobi in začnem prebiranjem knjižice. Najbolj pogosti in takoj opazni znaki ob nastanku so povečano izločanje vode iz telesa, dehidracija in huda žeja, izguba nekaj telesne teže, pogoste so tudi motnje vida, zmanjšanje odpornosti in padec imunskega sistema in s tem povečana nevarnost pogostih okužb ter zelo slabo celjenje ran.
Diagnostika je takšna kot sem jo doživel sam, laboratorijska, pri odvzemu krvi. Mora pa biti povišana vrednost sladkorja v krvi vsaj v obdobju treh mesecev, da lahko govorimo o bolezni. Pa še potem ni moč zagotovo reči o nastanku bolezni, zato je vedno potreben še posvet z zdravnikom specialistom družinske medicine ali diabetologom, ki oceni ciljne vrednosti krvnega sladkorja. Samo zdravljenje se potem razlikuje, odvisno kateri tip bolezni je prisoten. Prvi tip je nevarnejši saj zdravljenje takoj začne potekati z inzulinskimi injekcijami, za razliko od drugega tipa, ki je v začetku zdravljenja dokaj pogosta uporaba diete, kasneje morda še tablete in šele na kuncu, kot pri prvem tipu, inzulin.
Kot povsod je tudi tukaj izredno pomembna preventiva z ohranjanjem primerne telesne teže, zmerno aktivnostjo ter uživanjem zdrave hrane.…